Ime izdelka:Metil etil keton

Molekularni format:C4H8O

Št. CAS:78-93-3

Molekularna struktura izdelka:

Specifikacija:

Kemijske lastnosti:

Metil etil keton je dovzeten za različne reakcije zaradi svoje karbonilne skupine in aktivnega vodika, ki meji na karbonilno skupino. Pri segrevanju s klorovodikovo kislino ali natrijevim hidroksidom pride do kondenzacije, da nastane 3,4-dimetil-3-heksen-2-on ali 3-metil-3-hepten-5-on. Pri dolgotrajni izpostavljenosti sončni svetlobi nastajajo etan, ocetna kislina in produkti kondenzacije. Pri oksidaciji z dušikovo kislino nastane diacetil. Pri oksidaciji z močnimi oksidanti, kot je kromova kislina, nastane ocetna kislina. Butanon je razmeroma stabilen pri segrevanju, toplotna cepitev pri višjih temperaturah pa proizvaja enon ali metilenon. Pri kondenzaciji z alifatskimi ali aromatskimi aldehidi nastanejo ketoni z visoko molekulsko maso, ciklične spojine, ketonska kondenzacija in smole. Na primer, kondenzacija s formaldehidom v prisotnosti natrijevega hidroksida najprej proizvede 2-metil-1-butanol-3-on, čemur sledi dehidracija v metakrilaton.
Smoljenje se pojavi pri izpostavljenosti sončni svetlobi ali UV svetlobi. Kondenzacija s fenolom daje 2,2-bis(4-hidroksifenil)butan. Reagira z alifatskimi estri v prisotnosti bazičnega katalizatorja, da proizvede β-diketone. Acilacija s kislim anhidridom v prisotnosti kislega katalizatorja za tvorbo β-diketonov. Reagira z vodikovim cianidom in tvori cianohidrin. Reagira z amoniakom in tvori derivate ketopiperidina. α-vodikov atom butanona je zlahka substituiran s halogeni, da tvorijo različne halogenirane ketone, kot je 3-kloro-2-butanon z interakcijo s klorom. Med interakcijo z 2,4-dinitrofenilhidrazinom nastane rumeni 2,4-dinitrofenilhidrazon.

Uporaba:

Metil etil keton (2-butanon, etil metil keton, metil aceton) je organsko topilo relativno nizke toksičnosti, ki ga najdemo v številnih aplikacijah. Uporablja se v industrijskih in komercialnih izdelkih kot topilo za lepila, barve in čistilna sredstva ter kot topilo za razvoskanje. Naravna sestavina nekaterih živil, metil etil keton, se lahko sprosti v okolje zaradi vulkanov in gozdnih požarov. Uporablja se v proizvodnji brezdimnega smodnika in brezbarvnih sintetičnih smol, kot topilo in površinski premaz. Uporablja se tudi kot aromatična snov v hrani.

MEK se uporablja kot topilo za različne premazne sisteme, na primer za vinilne, lepila, nitrocelulozne in akrilne premaze. Uporablja se v odstranjevalcih barv, lakih, lakih, barvah v spreju, tesnilih, lepilih, magnetnih trakovih, tiskarskih črnilih, smolah, kolofoniji, čistilnih raztopinah in za polimerizacijo. Najdemo ga v drugih potrošniških izdelkih, na primer v cementih za gospodinjstvo in hobi ter izdelkih za polnjenje lesa. MEK se uporablja pri razvoskanju mazalnih olj, razmaščevanju kovin, pri proizvodnji sintetičnega usnja, prozornega papirja in aluminijaste folije ter kot kemični intermediat in katalizator. Je ekstrakcijsko topilo pri predelavi živil in živilskih sestavin. MEK se lahko uporablja tudi za sterilizacijo kirurške in zobozdravstvene opreme.
Poleg njegove proizvodnje okoljski viri MEK vključujejo izpušne pline reaktivnih motorjev in motorjev z notranjim zgorevanjem ter industrijske dejavnosti, kot je uplinjanje premoga. Najdemo ga v znatnih količinah v tobačnem dimu. MEK se proizvaja biološko in je bil identificiran kot produkt mikrobnega metabolizma. Našli so ga tudi v rastlinah, feromonih žuželk in živalskih tkivih, MEK pa je verjetno manj pomemben produkt normalnega metabolizma sesalcev. V običajnih pogojih je stabilen, vendar lahko pri daljšem skladiščenju tvori perokside; te so lahko eksplozivne.