Trikloroetilen (TCE) je bistra, brezbarvna, nevnetljiva (pri sobni temperaturi), stabilna strupena tekočina z vonjem po kloroformu (ATSDR, 2011). Je rahlo topen v vodi, topen v maščobah in običajnih organskih topilih ter vre pri 87 °C (190 °F).
Ob stiku z zrakom se počasi razgradi in tvori fosgen, vodikov klorid in dikloroacetil klorid. Trikloroetilen v stiku z vodo postane koroziven in tvori dikloroocetno kislino in klorovodikovo kislino. Topen je v metanolu, dietil etru in acetonu.
Trikloroetilen je znan tudi kot trikloroeten, acetilen triklorid, 1-kloro-2,2-dikloroetilen in etilen triklorid, pogosto pa se okrajša tudi kot TRI. Je hlapen, kloriran organski ogljikovodik, ki se pogosto uporablja za razmaščevanje kovin in kot vmesni produkt fluoroogljikovodikov (HFC-134a) (ATSDR, 2013). Uporablja se tudi v lepilih, formulacijah za odstranjevanje barv, barvah, lakih in finiših. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil TCE uveden za uporabo pri kemičnem čiščenju, vendar je bila ta praksa v petdesetih letih prejšnjega stoletja večinoma ukinjena, ko je TCE nadomestil tetrakloroetilen (PCE). V preteklosti se je uporabljal tudi v kozmetiki, zdravilih, živilih in pesticidih (US EPA, 2011). Je onesnaževalec okolja, ki so ga odkrili v zraku, podtalnici, površinskih vodah in tleh.